odziv ZPS

V prejšnji št. je bil v časniku VIP objavljen prispevek o '' hibridnih sporočilih '', ki me je zelo '' srbel '', zato sem bila primorana komentirati objavo na tak način.

V zadnji reviji pa me je malo zmotila vaša kritika oglaševalske stroke (članek o hibridnih oblikah oglaševanja), na katero bi imela nekaj pripomb, predvsem z vidika marketinške in oglaševalske profesije. Kot prvo bi vas opozorila, da oglaševanje nikakor NE MORE BITI PRIKRITO, saj je že po sami definiciji oglaševanje plačana, neosebna oblika sporočanja, ki ima PREPOZNANEGA NAROČNIKA, torej je absurdno razlagati o '' prikritem '' sporočanju. Že izhodiščna strokovna opredelitev predvideva ZNANEGA naročnika - zakupnika nekega medijskega prostora.
Mediji niso ustvarjeni zato, da bi zavajali potrošnike, saj so namenjeni informiranju, zabavanju in osveščanju potrošnikov, v prvi vrsti so namenjeni prav njim, saj jih v nasprotnem potrošniki ne bi tako (množično) uporabljali. Tudi predpostavka o tem, da naj bi bilo novinarsko sporočilo objektivno, nepristransko in v interesu splošne javnosti je napačna, saj so pogosto novinarski prispevki BOLJ SENZACIONALISTIČNO in SPEKTAKULARNO napisani, kot pa so oglasi, ki predstavljajo ponujen izdelek.

Namen moje kritike pa ni, da bi zanikala nevarnost hibridnih sporočil, prav nasprotno. Opozoriti sem hotela, da je oglaševalska stroka nekaj drugega, kot pa pojasnjena '' hibridna sporočila ''. Stroka marketinga in oglaševanja SI PRIZADEVA, DA BI DELOVALA V KORIST POTROŠNIKOV in V SKLADU Z ETIČNIMI DOLOČILI, kot dokaz in zavezo pa je oblikovala tudi kodeks. Tudi pričevanja strokovnjakov (v oglasih) so v kodeksu posebej razložena in kodeks jasno predlaga, da mora biti strokovnjak kredibilna osebnost, ki pri potrošniku ne vzbuja suma o izdlku.
Hibridna sporočila pa ne spadajo v domeno marketinga (kot ste jih umestili v objavi), ampak so del neetičnega trženja, ki pa ni enako kot marketing. Pomembno je, da potrošniki prepoznajo nevarnost in zavajanje, ki ju prinašajo hibridna TRŽENJSKA sporočila, ni pa prav, da razumejo na tak način tudi OGLAŠEVALSKO ali MARKETINŠKO stroko. Prav najpomembnejši avtorji s področja marketinga namreč ostro kritizirajo neetičnost in zavajanje hibridnih sporočil. V oglaševanju pogosto ne gre za zavajanje, laganje ali nekredibilnost. Po mojem mnenju zato ni pravično, da bi oglaševanje prikazovali na tak način in ga povezovali samo s škodljivimi vplivi. V končni fazi imajo potrošniki vedno izbiro (pa tudi kupno moč, če izdelek zavračajo). Oglaševalska stroka je nedvomno drugačna in ne spodbuja zavajanja potrošnika, kot to počnejo hibridna sporočila, zato je pojma pomembno jasno ločiti in poudariti škodljive posledice za potrošnika v primeru alternativnih (neoglaševalskih) vsebin.

Danes pa sem dobila njihov odgovor.

Hvala za vaš odziv, ki smo ga bili veseli.

Članek o hibridnih sporočilih sva s kolegico pripravili zato, saj se je v različnih vrstah medijev zgodila prava "poplava" tovrstnega oglaševanja. Najino mnenje je, da potrošniki zelo težko ločijo, kaj je oglas in kaj ni, saj postajajo ti vedno bolj "zakamuflirani", ponekod pa niti ne najdemo oznake oglas. Tudi mediji sami "silijo" oglaševalce v te oblike, saj ponujajo ti. PR sporočila, ki se jih oglaševalci poslužujejo v vedno večji meri, saj jim raziskave in izkušnje kažejo, da "navadni" oglasi ne prinašajo želenega učinka.
Glede vaše navedbe, da marketing in oglaševanje delujeta v korist potrošnikov in v skladu z etičnimi določili: če bi bilo to popolnoma res, potem Oglaševalskega razsodišča v Sloveniji ne bi potrebovali. Žal pa prejemajo kar veliko pritožb in veliko od njih je tudi pozitivnih, pa tudi na nas se obračajo potrošniki in nam pošiljajo oglase, ki zavajajo.

KDO IMA PRAV PA PRESODITE SAMI.