Pogrešam.

poletela bi...

zelo daleč stran.

zavrne ga obraznik imenitni
in tebe z njim, kdor ti očita,
rekoč: œle čevlje sodi naj kopitar!Œ

Latte macchiatio

Za mano je še 1 lep (a kar hladen) dan. Spominja na '' latte macchiato '', ker je malo rjav, še vedno pa najdemo zaplate belega snega, ki se bleščijo kje: v čisti naravi. Ravno sem razmišljala, da je za '' ohranjanje lepega snega '' najbolj optimalna zapuščena cesta - ZAKAJ? Ker se sneg na cesti ne umaže (ni čez zemljo) in ker tam ne vozijo avtomobili (ne rata siv) :). Tako se lahko ohrani in ostane lep in bel, če pa čez njega posije sonce se blešči kakor majhni kristalčki - KJE V PRAVLJICI. Je pa realnost povsem druga, zato je sneg okoli Tolmina večinoma umazan, če ne še '' smrdeč '' (zaradi gnojnice). Kakorkoli, za snežne užitke je pač potrebno pobegnit kam, kjer ni jeklenih (ali pravih!) konjičkov.

Sem pa uspela danes dokončat moje 1. krojene hlače (pravkar šivam druge). Prijateljce pravijo, da sem kar uredu šivilja. Pa še ponosna sem na to, saj sem lahko. Vsakdo zori, počasi in z leti.

Praznik

Danes je zame praznik, 25. januar, ki ga velja zapisati na koledar. Po (skoraj 4) mučnih mesecih, sem s5 uradno lepo in čedno CELA. Pregled in RTG slikanje je namreč pokazalo, da imam zdrave in močne, nove kosti v predelu kolka, ki so najlepše darilo, kar sem jih dobila od mati narave. Človek se ne zaveda, koliko je vredno življenje, predvsem pa zdravje, dokler ne izkusi take bolečine. Privoščim je ne nobenmu, verjamem pa, da se stvari vedno zgodijo z razlogom. Meni je prav ta poškodba omogočila, da sem bolje spoznala svojo dušo in odkrila neprecenljiv svet šivanja, ki mi je pomagal izražati bolečino in neg. čustva v trenutkih, ko je bilo res hudo. Zdaj lahko (s solzicami v očeh) napišem, da je najhujše za mano in sem tako bogatejša za izkušnjo, ki nima cene.

Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep,
kot zvezda na nebu.

Vsak tiho zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.
Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.

A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže.

Od tega menda
človek umre,
od tega z neba
se zvezda ospe.   

soaking wet

pa ga je neslo. sneg namreč. Ampak pravijo, da bo v torek ponovno snežilo (dvomim da tukaj). Tretnutno  pa bi situacijo lahko opisali kot nekakšno mokro, brozgasto in cedečo - se. unlike 
Moj prst gre na bolje. V petek je še malo bolelo, ko je popustila injekcija, potem pa  ni bilo več tttako boleče, se da potrpet. Pa saj jaz potrpim vse, ni res :p (menda)?

če zmoreš pač še ne pomeni, da moraš!

bbboli!

za mano je, še 1, boleč in neprijeten dan. Zadnje dni mi je namreč s5 začelo '' kljuvat '' v prstu (kjer sem se ranila s šivanko), zato sem bila primorana iti do dohtarce - rezultat? razmesajen prst (in invalidnost, zdaj že nekako 3. kategorije = zob + koleno, kolk + prst), za umret je blo. 3 lokalne anastezije in šarjenje gnojne rane. ah ja. kaj me še čaka letos :/.

drugače pa nič posebnega, sem pa ponosna, ker sem zašila svojo posteljnino! seveda, samo (hiperaddicted) norc si gre takoj po omenjenem posegu kar blago nabavit :p. kako veš, da si zasvojen s šivanjem:
1. takoj, ko si preluknjaš prst obžaluješ zlomljeno šivanko (ne prsta)
2. takoj, ko ti preluknjan prst sanirajo, nabaviš blago

 

sneeegec

pa ga mamo. in to ornk :p!

Čakam sneg

Pravijo, da naj bi ju3 snežilo (bomo videli). Sicer pa imamo pestro, saj nas je danes obiskal naš novi mali (veliki) pasji bratranček Foxy, hvala za obisk :).

Seasons change

so do we :). Ravno ugotavljam, da se v mojem življenju (že nekaj časa) ne dogaja nič posebnega. Z veelikim veseljem šivam in odkrivam nove kraftarije, vsak dan mi gre bolje. Pa kljuv temu lahko rečem, da se stvari dogajajo predvsem na osebnem področju. Letos me je '' višja sila '' omejila pri preživljanju svojega absolventa (večinoma za domače 4 stene, Alpi in nekajkm okolico Tolmina). Nekako sem se (kot se za živo bitje spodobi) prilagodila razmeram in spremenila svoj pogled. Zadnje dni me muči predvsem šerastoči modrostni zob (ki zrase samo modrim :) ), poleg njega pa še otečeno koleno. Prst je boguhvala preživel melkijadov napad in še ostaja na moji roki, želodec pa je tudi prestal antibiotik. Mi je pa uspelo zašit res lepe izdelke (zelo ponosna). Melkijad je pač letos moja družba
in Cani
pogrešam pa POTOVANJA.

 

 

in čakam, da se stvari začnejo obračat na bolje.  Zaenkrat izgleda, kot da se je nekdo '' zarotil '' proti meni. Life is what happens to you when you are making other plans.

Moja prijateljica pravi

Sonček bo za use nas posijal, sm pozitivno mormo gledat na življenje (KK.).

Obraba copatov :).

Nov in njegov predhodnik (1 leto star).

OČITNA RAZLIKA

Smeti

Včasih se sprašujem, ali proizvedeš toliko smeti res šele, ko dobiš otroka. Sama imam namreč občutek, da imamo stalno neke odpadne materiale, za vržt proč. Koliko papirčkov, ovojnih papirjev in kartonov na dan damo na stran. Res neverjetno, pa še vsaka stvar je (vsaj 2x) zavita. Res racionalno.

Nisem pa vedela, da obstajajo celo ''ekološke krste '' :).

 

retorično vprašanje: zakaj nebi (razgradljivega) trupla zakopali kar golega?

Nauk današnjega dne

Življenje je kot njoki z gorgonzolo: skuhano, svetlo in vedno z nekaj plemenite plesni, vendar se iz vsake izkušnje lahko nekaj naučimo :).

Preluknjana :X.

Uspelo mi je. Kaj? Preživet šiviljski '' krst '' - danes je namreč moj melkijad (pozabil, da rabi met nagobčnik) in mi takole načel prst. Roko na srce, sm se kar ustrašla, da mi ga bo odneslo. Res nebi rada (po vsem do - in preživetem), bila še brez prsta :/. Sta pa zato nastala prtiček in pouštrček - s ptički :). Ne vem, kaj je bilo, da se je tako lotil mojega prsta, pa saj ga nisem stradala :P!

jutri bodo pa nastale še zavese, ko bo komplet pa bo vse objavljeno na melkijadovem blogu

Deževno :).

2. januar je pri nas bolj deževen, jaz pa (zato) kodrasta :). Poleg tega, sem na lase dala še novo arganovo olje (ki mi ga je prinesel Dedek Mraz pri babici), tako, da je moj videz še bolj '' wet ''. Je pa res, da lepo dišši, kar tudi nekaj šteje.

Tako smo preživeli vstop v novo leto in - kot se spodobi, tudi otvorili novo kofetkasto leto v Alpiju :) (smo bili vsi na kupu). Škratek je sicer nekaj protestiral, ker ga je Taja hotela vleč, pa je na koncu (spet) končal v mojem naročju X). Potem pa sem naredila še tri dišeče kamilične pouštrčke: klik . Če sklenem današnji dan: deževen, vlažen, a kljub temu prijeten.

1. januar

Torej je (končno) vsa '' novoletna '' mrzlica mimo in lahko spet normalno zadihamo :). Zame današnji dan ni bil nič nenavadno posebnega, pa je bil vseeno en prijeten lep dan. Začelo se je (še eno novo) leto, ki bo - kar sem prepričana - boljše od predhodnega. Je že res, da moramo srečo odkriti vsak dan in vir za njo črpati v sebi. Zame je bilo preteklo leto predvsem poučna izkušnja, da določenih napak ne bom ponovila nikoli več. V novo sem zakorakala pokončno, optimistično - in predvsem bolj zdravo! Tudi, če sem polnoč kar prespala, sem novo leto začela uredu (z jutranjim mirnim sprehodom in polni luni, ki mi je pomahala). Škratek hvalabogu zaradi pokanja ni imel kakšnih sitnosti (tudi on je vseskupaj presmrčal) :). Bi pa vsem položila na <3, da se odpoveste pirotehničnim pripomočkom, ki povzročajo obupen pok. Mislim, da ne koristijo ne ljudem, ne živalim :X.

Mislim, da sem bila lani kar pridna (čeprav Dedka Mraza ni bilo), sem pa vseeno dobila (čeprav kupila) Melkijada, dobila neprijetne (a poučne) izkušnje in ugotovila, na koga lahko vedno računam. Ljubezen do sebe je nedvomno predpogoj za ljubezen do vseh drugih. Naj bo z vami tudi v tem letu 2013!