kot sem sem

uredu.

po 7 letih sem pišla do zaključka, ki bi ga rada delila z vsemi bralci mojega bloga. zanimivo je, da do spoznanja nisem prišla povsem sama, ampak s pomočjo osebe, na katero se (prej) niti v sanjah nebi obrlna. glasi se: '' taka kot sem sem uredu in edinstvena ''.

Vse življenje se poskušamo primerjat z ostalimi, pozabimo pa, da je to absoluten nesmisel. Vsak je zase ednstven in narejen drugačen, zato se mora tak tudi sprejeti! Prepričana sem, da mnogi pogosto sebe ocenjujete na podlagi primerjav. To posledično vodi v nezadovoljstvo.

Ugotovila sem, da sem do sedaj svojo srečo vedno iskala v napačnih - nejaz stvareh. Vendar pa prava sreča izhaja iz notranjosti in vsak jo mora najti v sebi. Moramo se sprejeti takšne, kot smo, znamenja sprejemanja pa so to, da postanemo srečni, z lahkoto pristopamo k drugim, smo odprti za ljubezen in občudovanje - meni je bilo (do sedaj) vedno nerodno, če me je kdo pohvalil (ali pa sem predvidevala, da '' pač to reče ''), če se res sprejmemo, smo svoj '' resnični '' jaz. Srečni ljudje znajo  zadovoljiti svoje potrebe in se postavijo na 1. mesto, o sebi odločajo sami in se sprejemajo kot so. Sprejeti moramo polno odgovornost za svoje življenje, ker je vsak edinstven. Rast se začne tam, kjer se neha samoobtoževanje, odgovonosti pa ne prelagamo na durge. sem kakršna sem zdaj, kar sem bila je moje, nisem to zdaj.

sreča izvira iz notranjosti