Počasi se staro leto (že pošteno) izteka, zato je čas, da vsak pri sebi naredi review in premisli, kaj bi v prihajajočem letu lahko bilo boljše. Sama nad preteklim letom nisem (pretirano) navdušena, se je pa vseeno zgodilo nekaj prelomnih in pozitivnih dogodkov. Začelo se je januarja, ko je recesija povzočila samo še tonjenje našega gospodarstva (in s tem zmanjšala možnosti zaposlovanja mladih). Sledil je februar, ki ni prinesel ničkaj lepega (anemija, slabo počutje in mom - control). Potem, ko so se v marcu pokazali zvončki, so se stvari sicer začele obračati in posijal je svetel sonček. Aprila, ko se vremena '' stemnijo in vreme postane muhasto '' je bilo v Ljubljani vellliko dela, zaključevali smo še zadnje predmete in se (vsaj jaz :p) začeli pripravljati na pisanje diplome. V maju (mesecu '' ljubezni '') sem se prijavila na vse mogoče pred- in 1. roke izpitov, ki sem jih potem ZELO USPEŠNO opravila in sem zato (več kot) upravičeno PONOSNA nase. Tako sem junija (vesela) zapustila Ljubljano, ampak samo za en čas!, in postala (uradno) samska (kar pa je prineslo večinoma pozitivne stvari). Hitro sem končala tudi vse izpite in s tem obveznosti dodiplomskega programa, tako sem lahko tudi - za nekaj časa - pomahala fdv - ju in si sčuhala možgane. Začelo se je poletje, ko sem obiskala Islandijo in doživela enega največjih prelomov svoje os. rasti. Res je dežela, ki je nikoli ne bom izbrisala iz spomina in edina - na katero bi se takoj vrnila, če bi lahko! V načtu sem imela še več potovanj, pa se žal nekako ni izšlo. Sem pa veliko brala in se dobivala na kavicah, kar tudi šteje :p!
September je (za ostale) prinesel vrnitev v šole / službe, zame pa ravno obratno - počitek. To bi bilo seveda popolno, če nebi prišlo do (nepričakovane) fiz. poškodbe, ki me je priklenila med 4 stene :/. Po izjemnih in grozzznih bolečinah, sem se po 2 mesecih le nekako opomogla in začela živeti '' normalno ''. Je pa res, da mi je bilo to namenjeno, saj sem v tem času spoznala kaj v življenju res šteje in kdo mi res stoji ob strani. Spoznala sem, katere osebe mi veliko pomenijo in tudi jaz veliko njim, pa dobila tudi fajn '' strokovno '' sogovornico in os. zdravnico! In kaj je še posebej pomembno - odkrila sem, kaj želi moja duša: čustvovanje skozi izdelovanje in začela (po dolgem času) ustvarjati: pa ne, da prej nebi hotela, samo nikoli ni bilo časa. Tako sem se v obupnem fiz. stanju naučila šivati živalice iz filca, gnesti modelirke in zašila okraske. Pa še melkijada sem dobila - pa naj še kdo reče, da vsaka nesreča ne prinese tudi sreče, samo opaziti jo moramo in iz vsake stvari potegniti (kar se da) najboljše: pogoj za popolno srečo je živeti svoje lastno življenje. Najbrž pa mi ni treba posebej poudarjati, kaj me osrečuje vsak dan znova - moj mali pridni škratek. Zadnji dnevi naj minejo karseda mirno. Planov za prihodnje leto sicer nekaj imam, ki pa so odvisni od mojega zdravstvenega, psihičnega in duševnega stanja. Nekaj pa absolutno lahko rečem: ostala bom zvesta
1. sama sebi
2. osebam, ki mi veliko pomenijo in jaz njim
3. svojim ciljem (nadaljevanje študija, skrb zase in selitev v Ljubljano)
leto 2012 - nisi bilo ravno lepo, vsaj zame ne, bom pa se potrudila in tudi iz tebe potegnila najboljše in izšla boljša, ti dico ciao!
ti penserò cosi
ti dico ciao
ma so che è un addio,
c'è molto di te
che sento ancor mio
ti dico ciao
ma so che è un addio,
c'è molto di te
che sento ancor mio
Ni komentarjev:
Objavite komentar