Če sem se še prejšnji vikend pritoževala, da nedelja ni nikoli počitek, pa lahko rečem, da je današnja prav dolgočasna (am lonely) :/. Znam praktično vso snov, tako da je nonsense, da bi še visela za zapiski in butala karkoli v možgane. Zunaj pa dežuje, zjutraj pa sem vseeno šla hodit in si vzela malo več časa zase. Potem sem imela še '' opravke '' s sabo (ženske reči ;) ) in zdaj pogledala greyse. Komaj čakam, da že končam ta kolokvij, ki ga imam v torek. Človek se res naveliča enih in istih teorij (sploh, če ima - za spremembo vsaj kdaj - čas za učenje). Družbe pa itak ponavadi nimam in sem raje sama, kot pa z nekom v stilu '' samo-da-je ''.
Popoldne pa grem proti svojemu podutiškemu gnezdecu in sem prav zadovoljna, ker je življenje v Tminu res dolgočasno - nič se ne dogaja, redko je kaj novega. Zdi se mi, da bo propadla še vsaka majhna štacuna in bomo ostali brez mestnega utripa. Ne vem zakaj bi sploh še razmišljala o tem, da bo moja prihodnost v tem kraju, ko pa je jasno, da je še v Ljubljani ni več enostavno ustvariti. Mogoče pa bi morala razmisliti tudi o tujini, si vzeti čas za učenje kakšnega tujega jezika in se preseliti kam, kjer se odpirajo nova zanimiva delovna mesta. Če se pojavi priložnost je ne gre izgubit, le oči moraš imeti odprte predvsem pabiti pripravljen nekaj vlagati v znanje.
Padeš lahko čisto sam, da pa se pobereš, potrebuješ prijateljeve roke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar