preveč je vsega

Že nekaj dni nisem (mela časa) nič update - ala, pa se ni dogajalo nič pretresljivega ali vrednega poudarka. Spet smo skupaj (beri: prazniki, pa smo vsi doma) in si počasi že spet začenjamo '' it na živce ''. Sama sem precej (in predvsem) kotžeobičajnomedpočitncami zaposlena z delom, ki ga od mene pričakuje dragi fax. Imam 4 predmete, ki zahtevajo precej dela, ob tem pa si morem obvezno še rezrevirat čas (in to bo nedvomno v prihodnjih nekaj dneh) za analizo virov (za diplomo). Čez en teden moram namreč končati z interpretacijo vsaj 12 različne literature, kar pa je (pre)velik zalogaj, ker mora biti vsaka preštudirana natančno in interpretirana pravilno. Če pa upoštevamo še, da je napisana v angleškem jeziku, potem lahko sklepate, da samo en članek potrebuje večdnevno branje (pa zraven še tavanje na googlov prevajalnik in v marketinške bukve), da sploh razumeš o čem piše, potem pa moraš še analizirat in vsakega avtorja z vsakim posebej soočit (torej narediš minimalno 12x10 korelacij med objavami), praktičen sklep pa je, da lahko tako živiš samo še za mentorja :/. 
Če nadaljujem s telenovelo, imam še en obsežen predmet, ki nima možnosti kolokvija in je praktično ostala za študij še vsa obravnavana snov, ki pa je - pazi! - prfox sploh ne predava in nima slajdov, ker dragi študentje, SAJ IMATE MENDA KNJIGO in se lahko sami vse naučite. 
Potem je tu še en predmet, ki se mu pravi soc. družine in prav tako ne omogoča prejšnjega opravljanja (delno snov) in tako ostaja za konec. S tem, da tudi tukaj nimamo nobenih predavanj ali literature in smo - prepuščeni sami sebi, pa naj še kdo reče, da v današnji družbi res ne prihaja do odtujenosti in upadanja solidarnosti med posamezniki. Razočaranje nad sistemom je najbrž logična posledica, ki ne zahteva posebne kompetence abstraktnega sklepanja od študenta, da ugotovi, da sistem, ki je absurdno tržno delujoč, ne deluje po principu '' tailoriziranja potrošnikom ''. Ali pa povedano '' po domače '' za tiste, ki lahko nebi mogli razumet, kaj želim: prfoxe BK za svoje podrejene. Vzrok gre najbrž iskati v odnosu, ki so ga sami bili deležni od profesorjev, ki so bili tu pred njimi (za te pa nebi vedela, kje so se tega hecanja naučili :P). Pa tudi letošnje leto je že tako hudo, pa tudi ime '' medgeneracijske solidarnosti '' mu nič kaj posebno ne paše. Vsaj na našem faxu res ne. 
Pa da nadaljujem s svojim preživljanjem časa - poleg omenjenih dveh predmetov in diplome, se zdaj ne ukvarjam z nič od tega. Na vrsti sta dva druga predmeta, ki imata možnost 2. kolokvija konec maja. Snov je pri obeh kar obsežna, zato se mi zdi dobro, da se dovolj zgodaj lotim izpiskov. Se mi bo pa enkrat letos zmešalo od tega. Še dobro, da sem v zadnjem letnku in lahko mislim na to, da bo vsega skupaj kmalu konec. Potem pa bom učenje še kako pogrešala (napisano s figami v žepu :P). 
Drugače pa smo vsi OK, tudi sprehode imamo in se cartamo. Pa še prve letošnje solzice (nabrane zjutraj):

 Ne za šolo, za življenje se učimo.