danes pa ne maramo vseh delovnih dni.
Dela za fax ni konec, paradoksalno pa ima multiplikativno naravo, da več ko naredim, več opravil se še odkrije in tako je piramida of nowhere. Ne vem, zakaj se mi zdi, da nekdo ve, da mi ne gre vse po načrtu in še dodatno spodbuja takšno stanje. Če je kje kak prostovoljec, ki bi mi prišel prevajat/pisat članke ali pa izpisovat za kolokvij oz. pisal diplomo veste, kje stanujem, pa ni treba niti zvonit, kar stopi naj lepo naprej.
Včasih sem pomagala mnogim drugim, danes pa še časa zase ne najdem več. Poleg tega, da me spet boli okoli mojega zoba in da se počutim že mentalno malo utrujeno, še kar nekako probam kaj spravit v glavo. Žvečit praktično sploh ne morem in moram hrano le '' z usti stiskat skupaj '', ker me boli če dam čeljust skupaj.
Včeraj sem se odpovedala obisku v bolnici in ostala za zapiski, pa sem se potrudila in marsikaj naučila. Pa sem danes ugotovila, da sem spet dobila slabo oceno za kolokvij, ki sem ga (po občutku) pisala bolje od tega, ki ga bom naslednji teden. Znala sem dobesedno vse, pa sem pisala pozitivno - hvala lepa prof. , če je to odraz koliko študenti v resnici znamo, potem je sistem zgrešen.
Morda pa bi morali namesto fakultete v sredo stavkati naši študenti. Bi blo kr za razmislit.
Pa še ena zanimiva iz naše '' stroke ''
Učenje brez razmišljanja je prazno, razmišljanje brez učenja pa nevarno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar