Inteligenca psov

 

 Le redkim psom uspe povzdigniti svojega gospodarja na svojo inteligenčno raven, prav pogosto pa se dogaja, da ljudje prisilimo svoje pse, da se spustijo na našo. 

Danes me je za objavo navdihnila, kdo drug kot, moja pametna Žabica (popravek - Sovica), saj sem že navzsezgodaj imela priložnost (ponovno) videt, kako je pameten. Pa ne kar tako, zutraj se namreč vedno odpravljava nekam hodit, večinoma z avtom. Seveda sva šla (kot običajno) proti avtu s povodcem, pa sem bila še malo krmežljava in zaspana, da sem psa kar avtomatsko pograbila in začela '' tlačiti '' v njegov sedežek. Seveda je začel protestirati in mi z različnimi gibi dajal vedet, da nekaj ni ok in ne gre skup. Kapnilo mi je šele, ko sva bila kasneje že doma: ponavadi ga NE DAJEM v sedež, ko greva, ampak samo nazaj grede (takrat ima na dlakah listje pa ga dam notri, da ga ne pušča), da lahko spet potrdim trditev '' pudelj ni samo pes, pač pa pudelj ''. Pa ko gledam razne sosedove in okoliške pse, opazim blazno razliko. Tako je, moj pač ne laja in ga ni treba za vratom (dobesedno) davit, da se lahko človeško pogovarjaš. Tako lahko spet potrdim, da je potrebno pri obravnavi pasem posebno pozornost nameniti pudljem, ki so psi. Lahko ugotovimo, da je očitno nekaj narobe s pojmom pes, ker označuje vrsto heterogenih bitij, ki imajo samo to skupno lastnost, da so kosmati, ližejo svojega lastnika in komunicirajo s pomočjo laježa :). Potrebne bi bile korenite spremembe in individualen pristop k vsaki pasmi posebej. Pa bi za to šlo veliko nepotrebne energije, saj obstaja precej lažji način, vas zanima; SPOZNAJTE LASTNIKA, PES JE njegova POPOLNA ZRCALNA PODOBA. Najbrž ni treba posebej povedati, da je najbolj glasen pes soseske proizvod najglasnejšega soseda, pa da imata oba približno enako (beri: ničtno) stopnjo tolerance, simpatičnosti oz. inteligentnosti. Pa tudi, da je najbolj smrdeč pes v okolici proizvod tistega, ki najbolj zaudarja po zažganih palačinkah. Pa da je treba davit psa tistega, ki bi ga prav tako morali večkrat davit zato, da se malo umiri. 

 

 

Pa pes nikoli ni sam kriv, da postane nemogoč. Psa zapravi lahko samo njegov lastnik. 

Samo v sanjah si lahko želim, da bom dočakala dobo, ko bodo psi na vrvicah sprehajali svoje lastnike (in ne obratno). 

Da ne bo zamere, moje brundanje pač ;).