petek, 13. julij 2012

Stvar konteksta.

Danes je en tak tih navaden dan, pa še petek 13. po vrh vsega. Pa je zato obsojen na sivino in otožnost? Stvar konteksta ;). Tudi jaz sem v preteklosti imela že (takšne ali drugačne) petek 13. - e in niso bili nič posebnega ali pa nad oz. pod povprečno navadni. Še posebej lep in izstopajoč je bil tisti, ko sem prav na ta dan dobila najmlajšo in (zaenkrat :X ) zadnjo sestričnico. Ker imam seveda nadrada otroke upam na še katero, ampak za zdaj bolj slabo kaže. Pa da ne odbrundamo od teme oz. '' izven konteksta '' naj grem naprej v izbranem kontekstu, ugotovila sem, da je vsaka stvar odvisna od zornega kota s katerega jo vrednotiš. Zakaj bi torej že vnaprej obsojali petek 13. kot nesrečen in od kje pravzaprav vse skupaj izhaja? Nisem vedela. Pa sem se odločla, da stvar raziščem. Za mene je takšen dan še vedno enak, kot ostalih 364, če ne še prijetnejši. Osebno ne verjamem v nikakršne uroke, je pa res, da vsak verjame v nekaj. Tudi tisti, ki ne verjame šarlatanstvu, verjame pa - nasprotno. In od kje ta bojazen pred številko današnjega dneva?
Prav na petek, 13.10.1307 je Philip the Fair dal ubiti  viteze templarje po vsej Franciji. Mnogi zato verjamejo, da bodo prav na petek 13. vsi umorjeni templarji “vstali” od mrtvih in se maščevali. Teh nesrečnih dogodkov na petek 13. naj bi bilo sicer več, tisti najbolj vraževerni trdijo celo, da naj bi se prva usodna avtomobilska nesreča s smrtnim izidom zgodila na črni petek (podatka, ki bi to potrjeval, na spletu nisem našla). Raziskave števila prometnih nesreč pa so pokazale drugačne rezultate. Statistično gledano, naj bi se na črni petek zgodilo celo manj prometnih nesreč, kot se jih zgodi med letom. Torej je res, kar tudi sama predvidevam, vse je STVAR KONTEKSTA. Je pa seveda lahko vsaka zgodbica priročen izgovor za to, da nam gre vedno vse tako '' slabo '' in smo zato  reve. Če ne bi bilo, popravek nebi bilo petka 13., bi pa verjetno imeli torek 17. ali pa nedeljo 4. za zlovešča. Vse je torej odvisno od konteksta
 
Tudi to, da se je danes kar shladil, kar meni (in mojemu Škratku) sicer paše, je pa res, da je pozimi precej hladneje, torej je tudi '' hladnost '' kontekstualno določena. Pa da še omenim, da me v kratkem čaka še sprehod po pravem islandskem ledeniku, kar najbrž tudi ne moremo primerjati z današnjim '' mrazom ''. Stvar konteksta, again and angain ... tako kot tudi druge stvari, poglejmo npr. določeno delo. Vsak človek lahko nekaj dela, če seveda želi. V trenutni gospodarski krizi bi mnogi celo sprejeli kakršnokoli delo, da bi uspeli preživet mesec. Po drugi strani se pa najdejo osebe, ki imajo zagotovljeno stalno službo, nadtolerantnega delodajalca in nimajo nikakršne posebne izobrazbe, torej bi jih še vsak po resnici rečeno brcnu v '' rit '', pa špekulirajo. Namesto, da bi izkazovali hvaležnost in pokazali vsaj ščepec truda za svoje delo, raje iščejo ziljon izgovorov, da ni treba delati ničesar. Enako je lahko z neko boleznijo. Tudi ta je vedno stvar konteksta, saj se stvari vedno zgodijo s tehtnim razlogom. Nihče ne zboli, ker bi si to želel, ima pa vedno dve varianti - ali se uda v usodo ali iz tega potegne ZNANJE. Bolezen običajnega človeka in duhovnega človeka v nobenem primeru nista isto. Jaz jo lahko sprejmem kot posebno priložnost za notranjo preobrazbo. Zato jaz svojo bolezen nosim kot okras.

Vsem zato želim, da bi ta petek 13. preživeli tako, kot petek preživite najrajši. Samo ne na romanju!

eno petektrinajsti brundanje, pač ;)


Ni komentarjev:

Objavite komentar