ampak hočem končno dobiti SVOJE življenje.
nedelja, 28. oktober 2012
sobota, 27. oktober 2012
sreda, 24. oktober 2012
ko gledaš jesensko listje
sprejmeš najtežje odločitve
življenje je nepredvidljivo, ampak ima barve, zato ga je vedno živeti (ne pa se truditi preživeti)
Preteklost nam ne pripada več, kdo ve, ali prihodnost bo; edina pretanjena rezina časa, ki nam je dana.
imamo se prefajn, da bi se prepustili toku čustev
življenje je nepredvidljivo, ampak ima barve, zato ga je vedno živeti (ne pa se truditi preživeti)
Preteklost nam ne pripada več, kdo ve, ali prihodnost bo; edina pretanjena rezina časa, ki nam je dana.
torek, 23. oktober 2012
nedelja, 21. oktober 2012
o perfekcionizmu
Mislite, da je res uničujoč?
Sama sem spoznala, da sem izredno samokritična, natančna in neizprosna do same sebe, delno je to posledica vzgoje, ki sem ji bila izpostavljena, delno pa sem sama taka po naravi, da mi vest "ne da", da bi stvari naredila samo na pol, ker to zame pomeni, da potem živim samo na pol. Ker sem ugotovila, da je ta želja po tem, da vse naredim tako, kot menim, da bi moralo biti narejeno, del mene, v smislu, da je to del moje narave in ne način za dosego nekega drugega cilja (npr. takozbuditi pozornost pri drugih, iskanje ljubezni). Pri meni ne gre za "zlorabo" perfekcionizma, ampak za nekaj, kar je del mene na naraven način, sem to sprejela. Nehala sem se označevati kot "perfekcionistko", ker ima izraz sam po sebi negativno konotacijo. Spoznala sem, da je vse, kar je del mene, pač moje, in da imam sebe rada, torej ne bom pustila, da bi hodila po kateremkoli delu sebe z zaničevanjem. Lastnost, ki jo drugi radi označijo z negativnim prizvokom, ga zame nima (več).
Sama sem spoznala, da sem izredno samokritična, natančna in neizprosna do same sebe, delno je to posledica vzgoje, ki sem ji bila izpostavljena, delno pa sem sama taka po naravi, da mi vest "ne da", da bi stvari naredila samo na pol, ker to zame pomeni, da potem živim samo na pol. Ker sem ugotovila, da je ta želja po tem, da vse naredim tako, kot menim, da bi moralo biti narejeno, del mene, v smislu, da je to del moje narave in ne način za dosego nekega drugega cilja (npr. takozbuditi pozornost pri drugih, iskanje ljubezni). Pri meni ne gre za "zlorabo" perfekcionizma, ampak za nekaj, kar je del mene na naraven način, sem to sprejela. Nehala sem se označevati kot "perfekcionistko", ker ima izraz sam po sebi negativno konotacijo. Spoznala sem, da je vse, kar je del mene, pač moje, in da imam sebe rada, torej ne bom pustila, da bi hodila po kateremkoli delu sebe z zaničevanjem. Lastnost, ki jo drugi radi označijo z negativnim prizvokom, ga zame nima (več).
sobota, 20. oktober 2012
so real :P.
Imata čas in človek svoj nekoč?
Ni to morda samo privid spomina,
da je obstajal čas, ko je tišina
bila neviden, čudežen obroč,
ki sem lahko po mili volji vanj,
iz njega stopal? Je bila svoboda,
ki zdaj se zanjo bijem? Bistra voda,
ki me odžeja? Vrč miru in sanj.
Ni to morda samo privid spomina,
da je obstajal čas, ko je tišina
bila neviden, čudežen obroč,
ki sem lahko po mili volji vanj,
iz njega stopal? Je bila svoboda,
ki zdaj se zanjo bijem? Bistra voda,
ki me odžeja? Vrč miru in sanj.
četrtek, 18. oktober 2012
tko
dolgčas. Cele dneve sem doma, ker (zaradi noge) ne morem ven. Manjka mi družba, klepet in malo pozitivne naravnanosti. Noga in bolečina v križu sta nekako bolje. Če sem zdržala teh 7 dni, bom pa gotovo še nadaljnih X.
torek, 16. oktober 2012
današnji cvilidate :P.
bolečina v nogi: 6
bolečina v križu: 9
današnji obrok: diverin, namazan z naklofenom (njami)
ugotovitev dneva: oboje je povezano, ker sem si na enak dan ohladila oboje.
še pes čuti
nauk zame: noben dogodek ni tako grozen, kakor strah pred njim
ponedeljek, 15. oktober 2012
cvilimožek
Po par dneh sem se sprijaznila s tem, da BOLI. In to hudo, imam akutno vnetje noge. Ne spim že več dni, pa tudi čez dan se komaj dvignem izza laptopa na noge :/. Hudo je, nikoli me še ni nekaj tako bolelo. Počutim se kot upokojenec, ko je že podvig to, da stopim v banjo brez opore. Pa da se še zvrnem ne zraven.Ironija živjenja je, da se največje vizije rodijo prav v težavnih trenutkih.
petek, 12. oktober 2012
Čakam boljše čase
Na rob dni in njihove stiske,
naravnan nase in vase ujet,
pišem obrobne zapiske
o begu ljudi in let.
Trgam prisušeno vato povoja
z bolečin, nezaceljenih mest.
Trgam. Brišem si kaplje znoja.
Stiskam zobe in pest.
Naj mi bo mirna in hitra roka.
Naj ne izda me strah:
vame zeva rana, široka, globoka,
bije me kužen zadah.
Trgam z muko. Trgam z dvomom.
Negotovost je hujša od ran.
In iščem besed - obliž za surovost
iz dneva v dan.
naravnan nase in vase ujet,
pišem obrobne zapiske
o begu ljudi in let.
Trgam prisušeno vato povoja
z bolečin, nezaceljenih mest.
Trgam. Brišem si kaplje znoja.
Stiskam zobe in pest.
Naj mi bo mirna in hitra roka.
Naj ne izda me strah:
vame zeva rana, široka, globoka,
bije me kužen zadah.
Trgam z muko. Trgam z dvomom.
Negotovost je hujša od ran.
In iščem besed - obliž za surovost
iz dneva v dan.
četrtek, 11. oktober 2012
Invalid
V življenju se prej ali pozneje soočimo z bolečino v križu.
To ni bolezen in ponavadi tudi ni znak nevarne bolezni.
Za bolečino v križu smo pogosto krivi sami, saj je posledica slabih navad in nepravilnega odnosa do bolezni same.
Če se ji prepustimo, lahko postane bolezensko stanje, ki uničuje telo, duha, naše družabno življenje in našo eksistenco.
Če pravilno ravnamo, lahko bolečino v križu hitreje ublažimo in jo lahko preprečimo.
Skoraj vsak človek pozna bolečino v križu. Pomembno je vedeti, da bolečina v križu v glavnem ni znak bolezni in ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pri 90 % ljudi mine v 2 do 3 tednih. Navadno jo lahko obvladamo sami brez zdravniške pomoči. Predvsem pa lahko v skrbi za svoje zdravje naredimo ogromno, da bolečino v križu preprečimo. Kadar bolečina v križu preide v bolezen, je njeno zdravljenje zapleteno, večstransko in dolgotrajno. Tudi takrat je zelo pomembno, da sami poskrbimo za lajšanje bolečine in prilagodimo svoj ritem življenja. Bolečina v križu kot bolezensko stanje se pojavlja pri 5 % ljudi.
Zakaj se pojavlja bolečina v križu?
Bolečina v križu lahko izvira iz različnih struktur v hrbtenici: mišic in tetiv, ligamentov, sklepov, kosti in pokostnice, medvretenčne ploščice, živčnih struktur. Dražljaji, ki vzburijo bolečinske živce, so lahko posledica majhne lokalne poškodbe in sproščanja snovi, ki jih dražijo, mišičnega krča, pritiska na bolečinske živce in stresa. Vzrok so najpogosteje mišice in obrabne spremembe medvretenčnih ploščic in malih sklepov hrbtenice. Mišična bolečina ima zaščitno vlogo, saj opozarja na dogajanje v hrbtenici. Med pogostimi vzroki so tudi zakostitve hrbteničnega kanala (spinalna stenoza) in pritisk na živčne korenine zaradi premika medvretenčne ploščice (hernija diskusa).
Pri 2 % bolnikov se bolečina v križu pojavi zaradi boleznih notranjih organov in samo pri 1 % bolnikov je posledica resnih tumorskih in vnetnih procesov. Pri 85 % bolnikov natančnega vzroka bolečine v križu ne ugotovijo, ker so hrbtenične strukture medsebojno zapleteno povezane. Bolečina v križu ima dobro prognozo, najpogosteje mine sama od sebe. Pogosto ji pripisujemo prevelik pomen, zaskrbljenost in nepravilno ravnanje pa še njeno trajanje podaljšajo. Zaradi tega se lahko zgodi, da človek zaradi bolečine v križu postane kronični bolnik, njegova bolečina pa prava bolezen, ki ga uničuje telesno, duševno, družbeno in materialno.
Katera stanja lahko vplivajo na pojav bolečine v križu?
Bolečina v križu najpogosteje nastane zaradi poškodbe ob dvigu težkega bremena ali ob nenadnem, nepravilnem gibu. Pri številnih bolezenskih stanjih se zaradi takih majhnih poškodb bolečina v križu lahko pojavi prej kot pri drugih ljudeh.
Psihološki in socialni dejavniki imajo močan vpliv na občutenje hrbtenične bolečine. Nosečnost povzroči spremembe v telesu in obremeni hrbtenico. Bolečina v križu je pogostejša pri velikih osebah. Osteoporoza običajno ne povzroča bolečine. Ta se pojavi, ko pride do zloma vretenca. Vnetja so pogost vzrok bolečine v križu. Ateroskleroza vpliva na prekrvljenost hrbteničnih struktur in je lahko vzrok kronične hrbtenične bolečine. Gibanje zmanjša bolečino in jutranjo otrplost.
Kako ravnamo, ko začutimo bolečino v križu?
Bolečino si skušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta (obkladki, tuširanje). Če bolečina ne mine, posežemo po analgetikih, ki jih lahko brez recepta dobite v lekarni.
Nikakor ne mirujemo več kot dan ali dva. Vzdrževanje telesne dejavnosti je zelo pomembno, saj zaradi mirovanja postanemo okorni, pešajo nam mišice in kosti, postanemo depresivni, bolečine so močnejše in težje se znova aktiviramo. Izvajamo vaje za raztegovanje in krepitev hrbteničnih mišic. Blagodejna je tudi masaža. Pri 50 % bolnikov se bolečina v križu ponavlja. To ne pomeni, da se hrbtenično stanje slabša. Znova se ravnamo po podanih navodilih.
Kdaj moramo takoj poiskati zdravniško pomoč?
Takoj moramo poiskati zdravniško pomoč, če bolečino v križu spremljajo:
težave z odvajanjem vode in blata,
omrtvelost v presredku in spolovilu,
omrtvelost, zbadanje ali slabost v obeh nogah
nestabilnost v pokončnem položaju in težave pri premikanju nog.
Ti znaki nakazujejo, da je možna prizadetost živčevja in hrbtenjače. Pogosto je potrebno kirurško zdravljenje.
Kdaj zaradi bolečine v križu obiskati zdravnika?
Pri kratkotrajni bolečini v križu, ki si jo lahko olajšate s svetovanimi postopki, ne potrebujete zdravniškega pregleda. Zdravnika morate obiskati, če postaja bolečina močnejša ali ne mine v 4 do 6 tednih. Zdravnik vas bo poslal na preiskave za opredelitev narave bolečine in vam bo predpisal močnejše analgetike. Od pregleda in izvidov bo odvisno, ali vas bo napotil na specialistično zdravljenje. Samo okrog 1 % bolnikov z bolečino v križu mora na kirurško zdravljenje, najpogosteje zaradi hernije diskusa in spinalne stenoze. Tudi po operaciji lahko bolečine ostanejo ali se ponovno pojavijo.
V takšnih primerih in če se bolečina v križu pojavi po vnetju sečil, ob uporabi kortikosteroidov, intravenskih injekcij, pri starejših osebah ali pri otrocih ter traja več kot tri dni, zdravnika obiščemo prej. Zdravnika lahko obiščete tudi, če bolečina ne mine po 2 tednih in ste zaradi tega zaskrbljeni. Na osnovi podatkov in pregleda vas bo zdravnik napotil na fizikalno terapijo, na dodatne preiskave ali pa bo nadaljeval zdravljenje z analgetiki in s samostojnimi vajami.
To ni bolezen in ponavadi tudi ni znak nevarne bolezni.
Za bolečino v križu smo pogosto krivi sami, saj je posledica slabih navad in nepravilnega odnosa do bolezni same.
Če se ji prepustimo, lahko postane bolezensko stanje, ki uničuje telo, duha, naše družabno življenje in našo eksistenco.
Če pravilno ravnamo, lahko bolečino v križu hitreje ublažimo in jo lahko preprečimo.
Skoraj vsak človek pozna bolečino v križu. Pomembno je vedeti, da bolečina v križu v glavnem ni znak bolezni in ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pri 90 % ljudi mine v 2 do 3 tednih. Navadno jo lahko obvladamo sami brez zdravniške pomoči. Predvsem pa lahko v skrbi za svoje zdravje naredimo ogromno, da bolečino v križu preprečimo. Kadar bolečina v križu preide v bolezen, je njeno zdravljenje zapleteno, večstransko in dolgotrajno. Tudi takrat je zelo pomembno, da sami poskrbimo za lajšanje bolečine in prilagodimo svoj ritem življenja. Bolečina v križu kot bolezensko stanje se pojavlja pri 5 % ljudi.
Zakaj se pojavlja bolečina v križu?
Bolečina v križu lahko izvira iz različnih struktur v hrbtenici: mišic in tetiv, ligamentov, sklepov, kosti in pokostnice, medvretenčne ploščice, živčnih struktur. Dražljaji, ki vzburijo bolečinske živce, so lahko posledica majhne lokalne poškodbe in sproščanja snovi, ki jih dražijo, mišičnega krča, pritiska na bolečinske živce in stresa. Vzrok so najpogosteje mišice in obrabne spremembe medvretenčnih ploščic in malih sklepov hrbtenice. Mišična bolečina ima zaščitno vlogo, saj opozarja na dogajanje v hrbtenici. Med pogostimi vzroki so tudi zakostitve hrbteničnega kanala (spinalna stenoza) in pritisk na živčne korenine zaradi premika medvretenčne ploščice (hernija diskusa).
Pri 2 % bolnikov se bolečina v križu pojavi zaradi boleznih notranjih organov in samo pri 1 % bolnikov je posledica resnih tumorskih in vnetnih procesov. Pri 85 % bolnikov natančnega vzroka bolečine v križu ne ugotovijo, ker so hrbtenične strukture medsebojno zapleteno povezane. Bolečina v križu ima dobro prognozo, najpogosteje mine sama od sebe. Pogosto ji pripisujemo prevelik pomen, zaskrbljenost in nepravilno ravnanje pa še njeno trajanje podaljšajo. Zaradi tega se lahko zgodi, da človek zaradi bolečine v križu postane kronični bolnik, njegova bolečina pa prava bolezen, ki ga uničuje telesno, duševno, družbeno in materialno.
Katera stanja lahko vplivajo na pojav bolečine v križu?
Bolečina v križu najpogosteje nastane zaradi poškodbe ob dvigu težkega bremena ali ob nenadnem, nepravilnem gibu. Pri številnih bolezenskih stanjih se zaradi takih majhnih poškodb bolečina v križu lahko pojavi prej kot pri drugih ljudeh.
Psihološki in socialni dejavniki imajo močan vpliv na občutenje hrbtenične bolečine. Nosečnost povzroči spremembe v telesu in obremeni hrbtenico. Bolečina v križu je pogostejša pri velikih osebah. Osteoporoza običajno ne povzroča bolečine. Ta se pojavi, ko pride do zloma vretenca. Vnetja so pogost vzrok bolečine v križu. Ateroskleroza vpliva na prekrvljenost hrbteničnih struktur in je lahko vzrok kronične hrbtenične bolečine. Gibanje zmanjša bolečino in jutranjo otrplost.
Kako ravnamo, ko začutimo bolečino v križu?
Bolečino si skušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta (obkladki, tuširanje). Če bolečina ne mine, posežemo po analgetikih, ki jih lahko brez recepta dobite v lekarni.
Nikakor ne mirujemo več kot dan ali dva. Vzdrževanje telesne dejavnosti je zelo pomembno, saj zaradi mirovanja postanemo okorni, pešajo nam mišice in kosti, postanemo depresivni, bolečine so močnejše in težje se znova aktiviramo. Izvajamo vaje za raztegovanje in krepitev hrbteničnih mišic. Blagodejna je tudi masaža. Pri 50 % bolnikov se bolečina v križu ponavlja. To ne pomeni, da se hrbtenično stanje slabša. Znova se ravnamo po podanih navodilih.
Kdaj moramo takoj poiskati zdravniško pomoč?
Takoj moramo poiskati zdravniško pomoč, če bolečino v križu spremljajo:
težave z odvajanjem vode in blata,
omrtvelost v presredku in spolovilu,
omrtvelost, zbadanje ali slabost v obeh nogah
nestabilnost v pokončnem položaju in težave pri premikanju nog.
Ti znaki nakazujejo, da je možna prizadetost živčevja in hrbtenjače. Pogosto je potrebno kirurško zdravljenje.
Kdaj zaradi bolečine v križu obiskati zdravnika?
Pri kratkotrajni bolečini v križu, ki si jo lahko olajšate s svetovanimi postopki, ne potrebujete zdravniškega pregleda. Zdravnika morate obiskati, če postaja bolečina močnejša ali ne mine v 4 do 6 tednih. Zdravnik vas bo poslal na preiskave za opredelitev narave bolečine in vam bo predpisal močnejše analgetike. Od pregleda in izvidov bo odvisno, ali vas bo napotil na specialistično zdravljenje. Samo okrog 1 % bolnikov z bolečino v križu mora na kirurško zdravljenje, najpogosteje zaradi hernije diskusa in spinalne stenoze. Tudi po operaciji lahko bolečine ostanejo ali se ponovno pojavijo.
V takšnih primerih in če se bolečina v križu pojavi po vnetju sečil, ob uporabi kortikosteroidov, intravenskih injekcij, pri starejših osebah ali pri otrocih ter traja več kot tri dni, zdravnika obiščemo prej. Zdravnika lahko obiščete tudi, če bolečina ne mine po 2 tednih in ste zaradi tega zaskrbljeni. Na osnovi podatkov in pregleda vas bo zdravnik napotil na fizikalno terapijo, na dodatne preiskave ali pa bo nadaljeval zdravljenje z analgetiki in s samostojnimi vajami.
nedelja, 7. oktober 2012
sobota, 6. oktober 2012
petek, 5. oktober 2012
Zmatrano
Zaspana sem. Danes so bili pri nas strici obrtniki in iz moje (zaenkrat bodoče) kopalnice stolkli ploščice. Pa je bobnelo po vsej hiši in vse skupaj se je izšlo celo bolje od pričakovanj. NI BILO tako umazano, kot običajno, ko so v hiši obrtniki. Sama jih že tako bolj ne maram, ko pa vstopijo s svojimi blatnimi črevlni so mi pa še toliko manj všeč :D. Pa je šlo mimo brez kakšnega cementnega viharja ali extremnega pucanja. Samo posesat, pomit in malo prezračit je bilo treba. Še en dokaz, da stvari nikoli niso tako slabe, kot se nam lahko zdi.
Na splošno pa mi tale jutranja megla ni nič kaj všeč. Včasih imam občutek, da nam še v Lj. ne bo več treba (očitno se je skupaj z mano preselila v soško dolino) :D. Pa je kljub temu FAJN BIT V TEH KONCIH. Človek potuje po svetu da išče, pride pa domov in najde. Obstaja samo ena izjema: ISLANDIJA.
Na splošno pa mi tale jutranja megla ni nič kaj všeč. Včasih imam občutek, da nam še v Lj. ne bo več treba (očitno se je skupaj z mano preselila v soško dolino) :D. Pa je kljub temu FAJN BIT V TEH KONCIH. Človek potuje po svetu da išče, pride pa domov in najde. Obstaja samo ena izjema: ISLANDIJA.
četrtek, 4. oktober 2012
sreda, 3. oktober 2012
torek, 2. oktober 2012
V življenju je največ kar lahko najdemo svoj notranji mir. Najbrž se je že vsem izmed vas zgodilo, da ste se v množici pričakovanj ostalih znašli v kaosu, ko sploh niste več vedeli, kdo ste. Jaz sem temu nekako naredila konec in se absolutno odločila, da je čas, da se spet najdem. V mlajšem obdobju nisem povsem vedela, kaj hočem. Potem pa sem svoje želje in načrte podredila pomembnim drugim, ki so krojili moje dneve. Nič nimam proti urnikom, še celo in favour of natančnost sem. Težava pa nastane, ko se človek povsem izgubi v vsemu.
Zelo težko je, če od tebe zahtevajo nemogoče. Še težje pa je, če pričakovanja drugih zahtevaš pri sebi. Svetla plat misli vedno najde pravo pot, zato se ne oziraj nazaj v preteklost.
Zelo težko je, če od tebe zahtevajo nemogoče. Še težje pa je, če pričakovanja drugih zahtevaš pri sebi. Svetla plat misli vedno najde pravo pot, zato se ne oziraj nazaj v preteklost.
ponedeljek, 1. oktober 2012
Spletno nakupovanje
Pravkar sem prebrala (ŽE!) dvanajsti znanstveni članek na temo vedenja potrošnikov na spletu. Pridna sem, res in lahko trdim, da zdaj že dobro poznam znanstvene značilnosti omenjenega področja. Dvanajst pa res ni malo (glede na to, da sem jih še za diplomo predelala manj), pa tudi področje me je kar pritegnilo. Pa opažam, da sem si od vsega kar dosti stvari zapomnila. Izpostavila pa bom samo to, da je nedvomno dejstvo to, da SPLETNO NAKUPOVANJE narašča.
Drugače pa ni nič pretresljivo novega. Moj Škratek je nadpriden, tako, da je lahko z mano vedno in povsod (od obiska ZD, do dopoldanskega kafeta) :D. Edino, kar me moti, je odnos določenih ponudnikov do psov v ustanovah. Na tem področju smo še daleč od Skandinavije, kjer so psi celo zaželeni! Sva pa danes na Tolminu srečala gospo, ki je njegova vzrediteljica - SUPER. Upam, da se bomo še kdaj videli, ker sem ji res hvaležna za tako NEVERJETNEGA psa. Ljudje živimo 100 let, ker imamo pse, psi samo 15, ker imajo nas. V prihodnje bi zato veljalo razmislit, ali se nebi kultura in dr. politika morda bolj obrnila psom v prid in nekoliko zmanjšala budget svinjam pri koritu.
Pa da ne pozabim, že smo oktobra in začne se ODŠTEVANJE do (zaenkrat še nezagotovljenega) potovanja. DRŽIM PESTI, da mi bo tokrat uspelo obiskat Črno celino.
Drugače pa ni nič pretresljivo novega. Moj Škratek je nadpriden, tako, da je lahko z mano vedno in povsod (od obiska ZD, do dopoldanskega kafeta) :D. Edino, kar me moti, je odnos določenih ponudnikov do psov v ustanovah. Na tem področju smo še daleč od Skandinavije, kjer so psi celo zaželeni! Sva pa danes na Tolminu srečala gospo, ki je njegova vzrediteljica - SUPER. Upam, da se bomo še kdaj videli, ker sem ji res hvaležna za tako NEVERJETNEGA psa. Ljudje živimo 100 let, ker imamo pse, psi samo 15, ker imajo nas. V prihodnje bi zato veljalo razmislit, ali se nebi kultura in dr. politika morda bolj obrnila psom v prid in nekoliko zmanjšala budget svinjam pri koritu.
Pa da ne pozabim, že smo oktobra in začne se ODŠTEVANJE do (zaenkrat še nezagotovljenega) potovanja. DRŽIM PESTI, da mi bo tokrat uspelo obiskat Črno celino.
Naročite se na:
Objave (Atom)