Čakam boljše čase

Na rob dni in njihove stiske,
naravnan nase in vase ujet,
pišem obrobne zapiske
o begu ljudi in let.

Trgam prisušeno vato povoja
z bolečin, nezaceljenih mest.
Trgam. Brišem si kaplje znoja.
Stiskam zobe in pest.

Naj mi bo mirna in hitra roka.
Naj ne izda me strah:
vame zeva rana, široka, globoka,
bije me kužen zadah.

Trgam z muko. Trgam z dvomom.
Negotovost je hujša od ran.
In iščem besed - obliž za surovost
iz dneva v dan.