V zadnjih desetletjih pri hrani, ki nam jo ponuja živilska
industrija, najpomembnejšo vlogo igra njena primernost za skladiščenje
in transport. Ni čudnega, da so zato tudi morsko sol oropali
marsikaterih pomembnih mineralov in ostalih snovi – da pa je vse skupaj
še bolj nesmiselno, so ji kasneje umetno začeli dodajati jod. Nastala je
tako imenovala rafinirana jodirana sol. Te se je v naši prehrani res
bolje izogibati, saj v sebi nima ničesar, kar bi naše telo potrebovalo.
Še več - za vsak gram rafinirane soli organizem potrebuje 23 ur, da jo
celice z vodo povežejo in izločijo iz telesa. Ta primanjkljaj vode
povzroča izčrpanost metabolizma kar pa vpliva na nalaganje škodljivih
snovi. Posledice so vidne v duševnih motenj, artritisa, revme,
visokega krvnega tlaka.
V Himalaji, pod samo streho sveta, so globoko pod zemljo rudniki soli,
ki jo je pred milijoni let iz prvotnih oceanov izsušilo Sonce.
Himalajska sol je med najstarejšimi živili, ki se ga onesnaženost še ni
dotaknila.
V sebi združuje 84 različnih mineralov, ki sodelujejo
pri več kot 1.000.000 metabolnih procesih v našem telesu. Bogata je z
elektroliti, ki v našem telesu vzdržujejo primerno in konstantno
razmerje vseh elementov, ki nas gradijo. Posledično so nujni za
delovanje vseh naših celic in organov. Pomembno vlogo igrajo
tudi v živčnem in mišičnem sistemu, saj omogočajo prenos električnih
signalov po telesu. Elektroliti so npr. kalij, kalcij, natrij, kloridi,
bikarbonati. Še en pomemben mineral v himalajski soli je železo, ki
ji tudi daje njeno tipično barvo – večja kot je vsebnost tega elementa,
bolj je sol rožnata.
Za vsak najmanjši proces v našem telesu je potrebna sol oziroma njena
ionizirana oblika elementov. Brez natrija in kalija npr. ne bi mogli
misliti in niti delovati, saj uravnavata primerno električno napetost na
membranah celic, to pa je pogoj za prenašanje živčnih drežljajev, ki se
nato spremenijo v naše misli in dejanja.
Sicer pa je zdravljenje s soljo človeštvu poznano že tisočletja. V
Starem Egiptu so zdravilci priporočali uporabo soli pri glavobolih in
boleznih kože. Rimljani so jo cenili kot sredstvo za krepljenje
metabolizma in imunskega sistema, v 19. stoletju pa so bili precej
razširjeni pitje slanice, inhalacija in solne kopeli.
UPORABA SOLI
V podobne namene se himalajsko sol uporablja tudi danes. Znana je po
svojem močnem detoksifikacijskem učinku – v ta namen si lahko pripravimo
solno kopel ali pa redno in na tešče pijemo njeno raztopino (približno
eno ¼ čajne žličke himalajske soli v liter vode).
Z njo solimo hrano kot z običajno soljo (na začetku raje manj, da se
navadimo koliko soli je potrebno za enako slan občutek-okus kot pri
običajni soli).
Uporabna je tudi pri čiščenju in negi kože, z njo si lahko razkužimo
rane in omilimo pike insektov, pri otrdelih mišicah in bolečih sklepih
pa se priporočajo topli obkladki.
Himalajska sol je uporabna pri sinusnih boleznih, kroničnem prehladu,
vnetju žrela in mandljev, krvavljenju dlesni, razpokani koži okoli
nosu, povišani telesni temperaturi,...
Tudi ustna higiena je njeno področje, zato si z njo mnogi umivamo
zobe, ne zataji pa niti kot popolnoma naraven deodorant. Če vas muči
neurejena prebava, lahko pitje solne raztopine odpravi tudi to. Nadvse
priljubljena je pri športnikih, ki s potenjem izgubijo veliko vode,
pitje razredčene solne raztopine pa je odličen način rehidracije.
In kot zmeraj pravim, nedvomno drži, da je skorajda ni stvari, pri kateri
sol ne bi pomagala, pa je vseeno dobro vedeti, da sol ni zdravilo. Je le
naravno živilo z izjemnimi sposobnostmi, ki so potrebne za delovanje
našega telesa in ob tudi siceršnjem čimbolj naravnem načinu življenja
pripomorejo k njegovi vitalnosti.