Himalajska sol

V zadnjih desetletjih pri hrani, ki nam jo ponuja živilska industrija, najpomembnejšo vlogo igra njena primernost za skladiščenje in transport. Ni čudnega, da so zato tudi morsko sol oropali marsikaterih pomembnih mineralov in ostalih snovi – da pa je vse skupaj še bolj nesmiselno, so ji kasneje umetno začeli dodajati jod. Nastala je tako imenovala rafinirana jodirana sol. Te se je v naši prehrani res bolje izogibati, saj v sebi nima ničesar, kar bi naše telo potrebovalo. Še več - za vsak gram rafinirane soli organizem potrebuje 23 ur, da jo celice z vodo povežejo in izločijo iz telesa. Ta primanjkljaj vode povzroča izčrpanost metabolizma kar pa vpliva na nalaganje škodljivih snovi. Posledice so vidne v duševnih motenj, artritisa, revme, visokega krvnega tlaka.

V Himalaji, pod samo streho sveta, so globoko pod zemljo rudniki soli, ki jo je pred milijoni let iz prvotnih oceanov izsušilo Sonce. Himalajska sol je med najstarejšimi živili, ki se ga onesnaženost še ni dotaknila. V sebi združuje 84 različnih mineralov, ki sodelujejo pri več kot 1.000.000 metabolnih procesih v našem telesu. Bogata je z elektroliti, ki v našem telesu vzdržujejo primerno in konstantno razmerje vseh elementov, ki nas gradijo. Posledično so nujni za delovanje vseh naših celic in organov. Pomembno vlogo igrajo tudi v živčnem in mišičnem sistemu, saj omogočajo prenos električnih signalov po telesu. Elektroliti so npr. kalij, kalcij, natrij, kloridi, bikarbonati.  Še en pomemben mineral v himalajski soli je železo, ki ji tudi daje njeno tipično barvo – večja kot je vsebnost tega elementa, bolj je sol rožnata.

Za vsak najmanjši proces v našem telesu je potrebna sol oziroma njena ionizirana oblika elementov. Brez natrija in kalija npr. ne bi mogli misliti in niti delovati, saj uravnavata primerno električno napetost na membranah celic, to pa je pogoj za prenašanje živčnih drežljajev, ki se nato spremenijo v naše misli in dejanja.

Sicer pa je zdravljenje s soljo človeštvu poznano že tisočletja. V Starem Egiptu so zdravilci priporočali uporabo soli pri glavobolih in boleznih kože. Rimljani so jo cenili kot sredstvo za krepljenje metabolizma in imunskega sistema, v 19. stoletju pa so bili precej razširjeni pitje slanice, inhalacija in solne kopeli.

UPORABA SOLI

V podobne namene se himalajsko sol uporablja tudi danes. Znana je po svojem močnem detoksifikacijskem učinku – v ta namen si lahko pripravimo solno kopel ali pa redno in na tešče pijemo njeno raztopino (približno eno ¼ čajne žličke himalajske soli v  liter vode).
Z njo solimo hrano kot z običajno soljo (na začetku raje manj, da se navadimo koliko soli je potrebno za enako slan občutek-okus kot pri običajni soli).
Uporabna je tudi pri čiščenju in negi kože, z njo si lahko razkužimo rane in omilimo pike insektov, pri otrdelih mišicah in bolečih sklepih pa se priporočajo topli obkladki.
Himalajska sol je uporabna pri sinusnih boleznih, kroničnem prehladu, vnetju žrela in mandljev, krvavljenju dlesni, razpokani koži okoli nosu, povišani telesni temperaturi,...
Tudi ustna higiena je njeno področje, zato si z njo mnogi umivamo zobe, ne zataji pa niti kot popolnoma naraven deodorant. Če vas muči neurejena prebava, lahko pitje solne raztopine odpravi tudi to. Nadvse priljubljena je pri športnikih, ki s potenjem izgubijo veliko vode, pitje razredčene solne raztopine pa je odličen način rehidracije.

In kot zmeraj pravim, nedvomno drži, da je skorajda ni stvari, pri kateri sol ne bi pomagala, pa je vseeno dobro vedeti, da sol ni zdravilo. Je le naravno živilo z izjemnimi sposobnostmi, ki so potrebne za delovanje našega telesa in ob tudi siceršnjem čimbolj naravnem načinu življenja pripomorejo k njegovi vitalnosti.