Pa sem (končno) tudi jaz dopolnila CELIH 23 let :D. Danes je moj dan, 4. september, ki mi je bil tako po številki, kot imenu meseca od vedno všeč. Začela se je jesen, diši po odpadlem listju in veverice so pokukale iz drevesnih dupel. Jaz pa sem končno FRAJ in to za vse leto, kar največ velja.
Rojstnodnevni torek pa sem preživela dokaj skromno, vsaj, kar se proslavljanja tiče. Zjutraj sva šla s Škratkom na lep sprehod, potem pa sva se šla slikat k fotografu. Nastale so prekrasne slike, ki bodo zagotovo fajn spomin na 23. let. Do sedaj sem se v življenju v 22 letih naučila že marsikaj, pa tudi doživela sem precej stvari, ostale pa so v spominu samo nekatere, tiste posebne. Človek se uči vse življenje in v skladu z novimi odkritji o sebi in drugih tudi spreminja. Zame je bilo najbolj poučno letošnje leto, saj sem pri sebi spremenila marsikaj in razčistila s preteklimi strahovi. Ne samo, da sem se osvobodila fobij, kot so strah pred potresom, letalom ali mnenjem, ki si ga ima o meni okolje, na novo sem razvrstila osebne prioritete in pričela živet. Ugotovila sem, da me materialne stvari ne zadovoljujejo več in da veliko bolj cenim iskrene odnose, prijatelje in družino. Ni potrebno posebej omenjat, da mi je bilo Zdravje pomembno tudi prej, se je pa prav v preteklem letu še nekoliko povzpelo na lestvici vrednot. Zunanji izgled, mnenje okolice in medijev so krepko padli, zamenjala pa jih je skrb za počutje in telo. Od stvari, ki jih je mogoče kupit, so ostala pomembna predvsem potovanja, ki pa so pridobila novo filozofijo: ko obiščem tuje dežele se predvsem naučim novih stvari in (namesto kvanti) upoštevam KVALIteto. Žal je predvideno potovanje konec septembra v Carigrad (zaradi premajhnega št. prijavljenih) odpovedano, lahko pa samo upam, da najdem alternativo (cenovno in krajevno sprejemljivo ;) ).
Naslednja stvar, ki sem jo pri sebi v tem letu močno spremenila, je število prijateljev, ki jih cenim. Veliko raje imam nekaj DOBRIH, kot pa čredo neiskrenih prijateljic (beri: pokličejo samo, ko rabijo nekaj za fax ali pa še to ne), na katere se lahko vedno in kadarkoli zanesem. Zato si za prihodnje želim predvsem ohranjanje odnosa z njimi, tudi preko kom. tehnologij, ker pač ne živimo blizu druga drugi.
Prave prijateljice pa so me tudi ob 23. rojstnem dnevu obdarile z lepimi in precej OSEBNIMI darili, med katerimi še posebej izstopa ročno zašita torba, ki mi jo je podarila T. Enkratna :D. Pa zelo sem bila zadovoljna z V. izborom: milo iz sivke, knjiga in uhančki. Obe sta res dobro zadeli. Najbolj pa mi je bilo všeč darilo staršev: denar (za kako potovanje) in srebrn obesek kitovega repa na srebrni verižici. HVALA, HVALA :D! Pa tudi drugače so prav te osebe tiste, katerim gre v tem letu z moje strani NAJVEČJA ZAHVALA. Vedno so pripravljene poslušat in imajo na zalogi kak, hudimano DOBER nasvet, ko sem (velikokrat) v dvomu, kaj je prav naredit. Prav te osebe me ponavadi znajo brcniti čez tisto lužo, ki se ji pravi delati usluge tistim, ki tega zagotovo ne zaslužijo in mi pomagajo, da se jim izognem oz. lužo kar enostavno uspešno preskočim ;). Hvala vam, da ste tukaj in se zaradi vas velikokrat BOLJE počutim. Osrečiti druge ni naša dolžnost. Kdor pa hoče osrečiti sebe, mora osrečiti druge. Darila mi bodo zagotovo prišla prav - RES hvala.
kot zmeraj pravim: KO HODIŠ, POJDI ZMERAJ DO KONCA. Pa tudi. če je kdaj pa kdaj konec potrebno prestaviti in obenem skrajšati zastavljeno pot. Tudi to je lahko želeni cilj. Pri tem pa je pomembna pokočna drža in močna volja, a če ne prideš, ne prvič ne drugič, do krova in pravega kova
poskusi VNOVIČ
in
ZOPET
in
ZNOVA.
Ni komentarjev:
Objavite komentar