Blagovne znamke vstopajo v možgane potrošnikov

Raziskovalce je še posebej zanimal občutek krivde pri ženskah.  Z nevrološko raziskavo so namreč ugotovili, da je središče v možganih, ki procesira sprejemanje odločitev, pri ženskah močneje kot pri moških povezano z občutki krivde. Sto žensk so nato prosili, naj dva tedna pišejo dnevnik o vsakodnevnih dogodkih. Iz njihovih zapisov so ugotovili, da se ženske zelo pogosto počutijo krive, najsi bo to zaradi uživanja prigrizkov ali pa zato, ker ne preživljajo dovolj časa s svojimi otroki ali možmi. Čeprav je Frito-Lay svoje izdelke pogosto poskušal oglaševati kot izdelke, za katere ni potrebe, da bi se počutili krive zaradi njihovega uživanja, pa so raziskovalci ugotovili, da to ni ustrezen pristop. Ženske namreč ne potrebujejo lajšanja občutkov krivde. “Krivda je pač nekaj, kar obstaja v življenju ženske. Vprašanje za nas je torej bilo, kako ne sprožiti občutka krivde pri ženskah,” so za New York Times pojasnili raziskovalci. 

 Da bi se izognili vsakršnemu sproženju občutka krivde, so oblikovali novo embalažo, ki prikazuje zdrave sestavine prigrizka, in dodali nove okuse (seveda nizkokalorične) ter pričeli z obširno oglaševalsko akcijo s sloganom “Le v ženskem svetu” (Only in a Woman's World). V središče akcije so postavili štiri animirane ženske like – zabavne, čudovite in neustrašne, ki se med seboj pogovarjajo o zdravi prehrani, telesni vadbi in moških (v slogu junakinj Seksa v mestu). Ali jim je uspelo preseči ženske občutke krivde, lahko preverite na spletni strani www.awomansworld.com.

Nevromarketing, nova veja nevrologije, ki se uporablja v oglaševalske namene, je predvsem v ZDA čedalje bolj priljubljena, saj naj bi prinašala povsem nova spoznanja, kako potrošniki razmišljamo  pri sprejemanju nakupnih odločitev. O nevromarketingu bo govora tudi na letošnjem Slovenskem oglaševalskem festivalu, ko bo o njem predaval Roger Dooley, ameriški svetovalec o novih fenomenih, kot sta nevromarketing in socialno mreženje. Kratek pogovor z Dooleyem bomo objavili tudi v marčevski številki revije Marketing magazin.

In kaj Dooley meni o uporabi nevrologije v marketinške namene? ”Ideja, da bo nevromarketing tržnikom omogočal ustvariti 'super oglase', ki bodo potrošnike spremenili v nepozorne neumneže, je seveda smešna. Če bi bilo takšne oglase možno ustvariti, bi v desetletjih razvoja tradicionalnega oglaševanja do njih gotovo že prišli. Raje kot za izboljšanje oglasov bi nevromarketing lahko uporabili za izboljšave izdelkov,” je za MM povedal Dooley.

Prav to pa je meni stopilo v glavo, ko sem premišljevala o tem, kar bi rada raziskovala za svoj magisterij, pa še mentorco bi lahko obdržala, ker pokriva predvsem družbeno odgovornost ;). Pa kaj mi je še stopilo v glavo? Tale '' touch '' lepotka.

 

Načeloma ne nosim ure, to pa bi prav rada uporabljala!