Praznično počitnikovanje.

Prav fino je takole med počitnicami uživat praznični dan, ko bi vse skupaj običajno moralo bit mirno in spokojno, pa je v bistvu prava štala. Začelo se je že prejšnji večer, ko so se sosedje zopet sestali, kartali in ga malo (pre)več cuknili, pa so se razvezal jeziki in razvneli pogovor. Tako so nadaljevali svoj randevu nekje do poznega večera, potem pa se je od Soče že slišalo uvod letošnjega punk festivala, ki se pričenja. V teh dneh bo torej nemirno (s tem, da se pijani obiskovalci že šetajo po ulicah). Svoje seveda (kot običajno) doda še Cerkev, ki mora vedno imet zadnjo besedo in ob današjem prazniku neumorno bobni. In to naj bi bil miren praznični popoldan?
Kljub omenjenmu pa sva se z malim danes kar pošteno naspala. Zutra sva bila na sprehodu, potem pa sva oprala cunje in si privoščila izdaten dopoldanski počitek, saj nama je uspelo zaspat kar za kakšno uro! Tako sem se nekje okoli poldne zbudila vsa polna energije in (na novo) začela praznični dan. Presentljivo pa je, da sva imela celo uro blaženga miru pred vsem, da sva v miru odčinkala eno brez sosedov, cerkvašev in punkerjev. Pa naj še kdo reče, da to ni tako tapravo praznično počitnikovanje.

Se mi pa zdi, da je danes vseeno znosnejši zrak, ker malo piha in so oblaki vmes. Pa še moje najljubše testenine so bile na sporedu. Sami smo gospodarji svoje usode. Brez bolečine, trpljenja se ne bi nič naučili. Ko se naučimo to sprejemati, najdemo smisel.