Podstrešna navlaka.

Človek se počuti ziljon- krat lažji, ko se znebi odvečne pospravljene šare. Danes sem se namreč lotila pucanja podtrešja, ki pa se je turned out -alo kot veliko težji zalogaj, kot sem sploh sprva pričakovala. Med staro navlako sem se odpravila zgolj (slučajno) po eno staro torbo, za katero sem predvidevala, da jo bom tam dobila, ko pa sem začela raziskovat po košarah sem kmalu ugotovila, da je tam veliko šare, ki je (že dolgo) ne potrebujem več :D. Tako so letele mnoge stvari, ki so zaprašene ležale tam že dolgo časa, in sicer stari zapiski (ki jih sigurno ne bom več brala), skripte, stari ustvarjalni seti, pokvarjen ionizator, klasični wakman, CD-ji, zvezki in še mnogo drugih NEpotrebnih elementov. In veliko lažje sem zadihala že takoj, ko sem se znebila prve runde. Pa so na koncu s podstrešja v smeti romale tri plastične košare nepotrebnih potrebščin ;). Človek velikokrat hrani stvari, za katere misli, da bodo pa mogoče še kdaj lahko prišle prav, pa jih v resnici nikoli več ne bo uporabil. Moj nasvet se glasi, da se znebite vse stare navlake, ki je niste uporabili že najmanj pol leta ali več, ker je tudi kasneje zagotovo ne boste - opomba; zimske gume so izjema, pa tudi novoletni okraski, ostali dodatki pa so samo za jemanje prostora v domačem skladišču. Je pa že koristnejše, če stare nepotrebščine vržem stran v recikliranje, kot pa da jih hranim - tako bo od tega imela korist vsaj predelovalna industrija, (že tako preveč izkoriščeno) naravno okolje, pa še nekaj m2 tako pridobimo. Na splošno zelo podpiram predelovanje starih predmetov, ker je ekologija ena nadfajn zadeva. Nisem pa vedela, da obstajajo že prav profesionalni ponudniki čiščenja podstrešij, ki ti za primerno ceno očistijo, odpeljejo in pospravijo tvoje podstrešje - žal pa na nobenem naslovu nisem našla konkretnih cifer, koliko sama storitev sploh stane. Pa ne, da bi si sama kdaj omislila kaj podobnega. Čiščenje svojega podstrešja absolutno pripomore k čiščenju posameznikove podzavesti. Sama se počutim precej lažjo po dopoldanskem praznjenju, pa sem vse nepotrebščine zmetala čisto sama. Šle pa so tudi določene fotografije, ki so mi še pred kratkim kar precej pomenile in si nebi mislila, da jih bom na koncu vrgla v smeti. S tem se duša tudi nekoliko olajša, znebi starih slabih spominov in iz možganov dokončno skensla določene osebke, ki tja ne sodijo več pod nikakršnimi pogoji. Tako pač je, v življenju ljudje prihajajo, odhajajo in se vračajo - nekateri ja, drugi pa nas za vedno zapustijo. Obstajajo pa tudi taki, ki jih moramo zapustiti mi. Vse prevečkrat sem pri sebi precenjevala tisto, kar nisem, in podcenjevala, kar sem. V svoje življenje sem spustila ljudi, ki so zatrli moj Jaz. Takšnih pa ni mogoče niti reciklirati, niti ponovno uporabiti, ker so že sami po sebi neuporabni, zato pa je prišel čas, ko sem jih pometla stran od mene. Prav to, pa je bila najuspešnejša čistilna akcija v mojem življenju. Pozabljeni? Izbrisani!

 

 Sem za ljudi, ki se spoznajo na človeka.