Otroška radost.

Prav fajn je tako gledati mala dva otročaja, ki se brezskrbno igrata v tem (norem) kriznem obdobju. Danes dopoldne sem imela pravo čast spoznati Milo in Leona, ki sta skupaj s pridnima dedkom in babico pazila nanju v parku ;). Kljub temu, da sta mala dva sorodnika, sta si kar različna. Mala je divja, nagajiva in nenehno rabi zaposlitev, njen bratranček pa je pravo nasprotje, saj je statičen in miren fantič. Je že res, da punčke prej dozorimo, smo pa od fantov gotovo tako družbeno kot telesno drugačne, kar je seveda sreča (ne pa pomanjkljivost). Tako sem kasneje nadaljevala v '' ženskem stilu '' s prijateljico na dopoldanskem kafe-ju, ob čveku in razpravi o doživetjih na letošnjih počitnicah, ki jih je ona preživela na Kanarskih otokih in prišla domov šele včeraj. Mater ima lepo barvo ;), pa vsi, ki prihajajo z dopusta kje na morju so nekam zagoreli. Sama pa ne maram morja, pravzaprav me tudi na jug nikakor ne vleče. Izjema je seveda Turčija, ki odtehta svoje zaradi tipičnih tržnic ;). Pa tudi moram enkrat videt (baje prekrasno) mesto na pragu orienta (v upanju, da kdaj omenjeni prag tudi prestopim). Grem pa letos z agencijo Oskar in po besedah znanke je ta agencija specializirana za turško doživetje. Lookin' forward to go. 
Pravkar pa se je končno usula ena ploha. Že cel dan je namreč moreča toplota, ki na telo deluje precej nezdravo. Še sreča, da se nam (no meni) ni treba več spravljat za kako študijsko literaturo, ker bi mi ob takem vremenu blokirali možgani. Imam pa zato toliko boljšo knjigo - res je DOBRA!

Da smo zadovoljni, ne potrebujemo dosti. Fajn knjiga bo nedvomno zadostovala ;). Lastnina je past: tisto, kar mislimo, da imamo, ima nas.