Ravnokar sem želela brat knjigo, pa sem ugotovila, da dejansko nimam nič za brat! To pa je rezultat deževnega vikenda, ki sem ga preživela večinoma v svojem bralnem kotičku v družbi dobre literature. Kar siten mi je nekako ta poletni urnik knjižnice, ko ob začetku tedna delajo samo popoldan, pa moraš po sicer deževnem koncu tedna trpeti kruto bralno sušo :D. Pa tudi police so ponavadi precej izpraznjene. Nič fajn.
Kot že rečeno, se je pasja vročina odšla, mene pa, zaradi pasjih zob, še vedno mučijo bolečine. Tokrat pa ni kriva več noga, sem pa se že dve noči vmes zbudila zaradi pekočega občutka iz opeklin (tistih na roki). Zakaj ti hudič nisem bolj pazila pri lepljenju obeska, ki se je (kljub mazohističnemu prizadevanju za obstanek) na koncu TOČNO prelomil na polovico, zato vse bolj dvomim, da je to sploh pravi morskopasji zob! No ja, je pa z Isladnije, kar tudi šteje - in ker je danes moderno vse '' internacional '' mu dodatek kitaskega lepila pritiče. Ko pa se na koncu oba skupaj zlomita smo tam; ni važno, od kje prihaja roba, se danes vsa pokvari.
Pa da mi opisano ne pokvari prijetnega začetka tedna, lahko danes zabeležimo prvi dan, ko se zjutraj nisem spotila :D. Še nekoliko mi je bilo mraz, pa je še vedno avgust! Včasih so rekli, da je v tej dolini avgusta lahko mraz le na Mrzlem vrhu, danes pa je pošteno shladilo celo v dolini. A je kdo omenjal '' globalno segrevanje '' ?
Sicer pa me samo še teden dni loči od mojega, ŽE 23., leta. Življenje je kot prekratka odeja. Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če
jo potegneš dol, ti piha za vrat; toda vedri ljudje potegnejo kolena k
sebi in noč preživijo zelo udobno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar